Otroška soba po meri

V blokih so otroške sobe tako majhne, da še za »špajzo« ne bi bile. Ker bi človek rad svojemu otroku omogočil vsaj kotiček, ki bo samo njegov, je opremljanje take otroške sobe pravi podvig. Skoraj ne gre brez projekta, bodisi da nam ga naredi ponudnik projektiranja ali pa kar mizar sam. Dosti mizarjev nudi tudi projektiranje. Praksa jim je dala toliko znanja, da se lahko kosajo z vso konkurenco. Včasih se smejim, ko mizarji, ki delajo pri večjih projektih pravijo, da najprej naredijo pohištvo, potem pa za projektanta izrišejo izvedbene načrte, namesto da bi oni risali po načrtih, ker načrti niso taki, kot bi morali biti.

Tako sem dobila na priporočilo prijateljice takega mizarja, ki je prišel, premeril, mi svetoval in izdelal pohištvo za to otroško sobo. Z možem sva prvotno sama nekaj kombinirala in tako izmerila steno in kupila do centimetra veliko otroško posteljo, ki potem ni šla ob to steno. Stena namreč »visi« za dobra 2 cm in se proti tlom prostor zmanjšuje ravno toliko, da se postelja ni nikdar mogla zmontirati na to mesto. Mizar je predlagal, da obstoječo posteljo krajša, dvigne nad omaro s predalnikom s 4 velikimi globokimi predali, spodaj v preostalem prostoru naredi garderobno omaro ali igralni kot in nekaj predalnikov, posebej postavi pisalno mizo in še nekaj predalov. Po stenah dodamo še police za igrače in knjige, in to je to. Vse dele je mizar moral prinesti in jih sestavljati na licu mesta, ker je šlo dobesedno za milimetre. S sobo smo bili vsi zadovoljni, še najbolj pa naš Nejc. Najprej ga je bilo malo strah spati na taki višini, a varnostna ograja ga je na koncu prepričala. S tem, ko smo posteljo dvignili na višino, smo pridobili prostor še za vse drugo. Hvaležna sem mizarju za odličen predlog. Sama sem sicer poznala program Mali princ, ki pa je bil občutno predrag, da bi si ga lahko privoščili, pa tudi po merah ni nikakor ustrezal Nejčevi sobi. Najbolj pomembno pa je, da so vsi materiali naravni in okolju ter človeku prijazni, brez škodljivih vplivov na otroke.