Kuhinje Ročka

Kontaktne informacije

KUHINJE ROČKA
MITJA POLJŠAK s.p.
Male Češnjice 2
1296 Šentvid pri Stični

Tel.: 01/ 78 85 587
Fax: 01/ 78 85 587
GSM: 041 203 300
Email: mizarstvo.rocka@siol.net
Web:  www.mizarstvorocka-poljsak.si

Delovni trikotnik kuhinje

Kakšen stil kuhinje bomo izbrali, je odvisno od naših želja, funkcionalnosti prostora in našega okusa. Tudi ni vseeno, ali kuhinjo obnavljamo ali postavljamo novo. Znano je, da je renoviranje velikokrat veliko težje in zahtevnejše. A ne glede na kar koli je pomembno, da je delo v kuhinji kar se da optimalno, kar pa lahko dosežemo npr. z delovnim trikotnim.

Delovni trikotnik so pravzaprav namišljene linije v prostoru, ki potekajo od hladilnika, do štedilnika in pomivalnega korita, zato so najpogostejše postavitve kuhinj v črko L ali U. Znotraj tega delovnega trikotnika se vse vrti okoli štirih glavnih centrov oz. prostorov:

- Prostor za čiščenje; pomivalno korito naj nikoli ne bo čisto v kotu ali čisto na robu pulta.

- Prostor za kuhanje; ob štedilniku mora biti dovolj prostora, da lahko odložimo posodo s štedilnika. Dobro je tudi, da je kuhinjski pult iz takega materiala, da nanj lahko odložimo vročo posodo.

- Prostor za shranjevanje; tudi ob hladilniku mora biti pult, na katerega lahko odložimo sestavine, ki jih vzamemo iz hladilnika.

- Prostor za pripravo hrane; delovna površina je izrednega pomena, zato je mora biti dovolj v enem kosu, ne med posameznimi elementi ali napravami.

Da bo naša kuhinja res funkcionalna, pa se vprašajmo še sledeče:

- Koliko ljudi bo dejansko uporabljalo kuhinjo?
- Koliko ljudi bo naenkrat delalo v kuhinji? Morda bomo potrebovali več delovne površine, kot mislimo in morda celo dodatno pomivalno korito?
- Kako pogosto imamo obiske, ki jim postrežemo s hrano? V tem primeru lahko morda kuhinjo in dnevno sobo naredimo kot en prostor in smo med pripravo hrano pravzaprav v družbi.
- Izvajamo v kuhinji še kakšne druge aktivnosti, razen pripravljanja hrane (beremo, pišemo itd.)? Se v njej veliko zadržujemo?
- Bo kuhinjo uporabljala tudi invalidna oseba oz. oseba, ki je gibalno ovirana? V tem primeru bomo morda potrebovali dodatna držala.
- Bodo kuhinjo uporabljali tudi otroci? V tem primeru moramo razmisliti, kaj bomo hranili na višini, ki je otrokom dostopna.

Kakor koli že, brez dvoma bomo bolj zadovoljni, če se bomo odločili za kuhinjo po meri, saj bomo na ta način prostor resnično izkoristili do konca in se bomo v njej veliko bolje počutili.

Barva Kuhinje

Mogoče se nam zdi, da barva kuhinje sploh ni pomembna, a za kuhinjo vsaj v osnovi velja enako, kot za ostale stanovanjske prostore. Če je prostor zelo svetel, je pohištvo lahko temnejše, če je prostor temnejši, pa mora biti pohištvo nekoliko svetlejše.

Če se v življenju obračamo po modi, potem je dobro, da se pri izbiranju barve osredotočimo na klasične, osnovne barve, ki jim primešamo nekaj moderne. V tem primeru nam ne bo težko, ko se bo zamenjala barva, ki bo v modi, kuhinje pa le ne postavljamo za kratek čas.

Barva vsakega prostora, pa tako tudi kuhinje, vpliva na naše razpoloženje, zato je pomembno, da izberemo tako barvo, ki nam bo dajala občutek udobja in domačnosti, ko bomo v njej delali ali se zadrževali. Torej, izbrati moramo barvo, ki nas bo navdajala z ugodjem.

Vrste kuhinj

Ideja kuhinje se je pravzaprav porodila iz potrebe po optimizaciji samega dela pri pripravi hrane.

Obstaja več vrst kuhinj, od katerih bomo omenili le osnovne:

a) eno-pultna kuhinja; gre za delo na pultu vzdolž ene stene, kar ni preveč optimalno, vendar glede na razporeditev prostora večkrat edina rešitev, če kuhinjo kupujemo že narejeno. Tukaj vsekakor svetujemo nasvet mizarja.

b) dvo-pultna kuhinja; gre za dva pulta ob nasprotnih si stenah. Na obeh stenah so kuhinjske omarice. Ob eni steni je praviloma kuhinjsko korito in štedilnik, ob drugi pa hladilnik. To je klasična kuhinja, pri kateri pa, če ne gre za izdelavo po meri, ponavadi ne izkoristimo vsega prostora, kar je škoda.

c) L-kuhinja; gre za dva pulta ob stikajočih se stenah. Na obeh stenah so kuhinjske omarice. Ob eni steni je praviloma kuhinjsko korito in štedilnik, ob drugi pa hladilnik. Ob tretji steni je kuhinjska miza.

d) U-kuhinja; gre za podobno razporeditev elementov kot pri dvo-pultni kuhinji, le da je ob tretji steni še dodaten delovni pult, če prostor to dopušča, je ob četrti steni lahko kuhinjska miza.

e) Islandska kuhinja; gre za modernejši tip kuhinje, ki je bolj značilen za odprte kuhinje. Štedilnik, in ponavadi tudi kuhinjsko korito, sta postavljena na sredi prostora, kar omogoča kuhanje več ljudem hkrati, saj sta dostopna z vseh strani. Poleg tega je tudi lažja komunikacija z drugimi kuharji, ker kuhar ni ves čas obrnjen v steno.

Če v stanovanju ali hiši za kuhinjo nimamo namenjenega veliko prostora in jedilnice ne bomo imeli posebej, je izrednega pomena, da izkoristimo vsak centimeter prostora, ki ga imamo na razpolago. V tem primeru je najpametnejše, da se odločimo z izdelavo kuhinje po meri, saj je iskanje primerne industrijsko narejene kuhinje kot iskanje šivanke v senu.

Pohištvo po meri

Nikdar si nisem predstavljala, da si bom lahko privoščila pohištvo po meri. Ko sem si pred leti ogledovala dom prijateljice, se mi je od kosa do kosa pohištva hvalila, kako so ji ga izdelali po meri. Živela je namreč v mandsardnem stanovanju in tam res ne moreš kaj dosti izbirati; tam lahko samo pohištvo prilagodiš prostoru, prostora pohištvu žal ne moreš. In na koncu se je izteklo tako, da sem se tudi sama preselila k možu v mansardno stanovanje, ki so ga za sina pripravili starši. Prostori njegovega veličastva, samskega moškega, so bili vse kaj drugega kot sanjski. Kako iz tega napraviti uporaben prostor za življenje oziroma topel domek za družino, je bilo eno najtežjih vrpašanj. Kar se je njega tikalo, ga je zanimalo samo to, da bo dobil svoj dosmrtni fantovski kot z računalniško mizo in igricami, kje bo pa moj »utiliti«, kamor bom spravila šivalni stroj, likalno mizo in drugo priročno nujno kramo, pa ga sploh ni zanimalo. Značilno za predstavnike moške vrste.

Takoj sem seštela dva in dva in vedela, da se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke, če bom zadevo prepustila njemu. Potrebovala sem samo njegovo privolitev, potem pa sem se posla takoj lotila sama. Poklicala sem odličnega mizarja, ki je ponujal tako projektiranje kot svetovanje in izdelavo pohištva po meri. Zmenila sva se v nekaj dneh do pike natančno. Zagovarjam namreč pravilo, da se te stvari delajo skoraj za vse življenje in zato morajo biti kvalitetne, premišljene, izdelane iz kakovostnih naravnih materialov, ki imajo dolgo življenjsko dobo in ugodno vplivajo na zdravje. Načrt premišljen do potankosti zadeve zelo olajša tako mizarju kot stranki, da vesta, kakšen bo končni produkt. Vedela sem, da želim čimbolj izkoristiti prostor, tudi tam, kjer so nakloni strehe in trami ostrešja. Pokazalo se je, da je bil mizar res odličen v svojem poslu. Njegovi predlogi so nadgradili moje in naredila sva pravo mojstrovino. Ker je bilo ostrešje leseno, so se vsi posegi z lesom, predelnimi stenami in lesenim pohištvom odlično vklopili v prostore. Dobila sem svoj prostor - garderobno sobo, kamor sem lahko spravila vse svoje modne podvige, utiliti, otroško sobo, svetlo in prostorno kuhinjo z jedilnico, ogromno dnevno sobo, božansko kopalnico in seveda tudi na računališki kotek za mojega možička nisem pozabila. Da pa je to res le kotek, je kriv sam, ker načrtov ni hotel niti povohati. A brez dobrega mizarja, ki je vse naredil po meri, še tega ne bi imel.

Dnevna soba po meri

Danes so stili opremljanja dnevnih sob bistveno drugačni, kot so bili. Namesto glomaznih omar do stropa, je slog opremljanja veliko bolj minimalističen, a zato je še toliko bolj pomembno, kakšne kose pohištva navlečeš v dnevno sobo. Glede na to, da res prijeten dom ustvari pravi ambient, je potrebno, da za to delo pritegnemo strokovnjaka. Nisem pristaš reka »sam svoj mojster«, to je veljalo za čas socializma, ko si nobenega mojstra skoraj nisi mogel privoščiti, če poslušam svojo mamo, smo imeli skorja vse home made pohištvo, pa tati sploh ni bil mizar in temu primeren zgled. Kar se tiče mojega moža, si ne želi, da bi sploh kdaj kaj poskusil izdelati ali popraviti sam, vsaj dokler se imava še rada. Njegov prijem bolj spominja na risanko dveh mojstrov »A to je to…« Mizarju sem povedala, kako si stvari predstavljam; prinesel mi je vzorce materiala, barv, izdelal načrt postavitve in stvar je bila skorja opravljena. Kose je sestavil v svoji delavnici in pripeljal že končane izdelke, ki jih je samo še razpostavil, tako kot smo se dogovorili. Moja dnevna soba ima podest, na katerem so stojala z rožami, nizko pohištvo z veliko predali in policami, je svetlo in diha. Uporabljeni so bili naravni materiali, laki in premazi, ki ne škodujejo zdravju in ne smrdijo še pol leta. Preden sva z možem poklicala mizarja, so mi prijateljice govorile samo o tem, kako mi bodo obrtniki vse nasmetili, mi žagali sredi dnevne sobe, odrgnili parket s porivanjem in premikanjem pohištva, brusili in lakirali, da se finega prahu ne bom znebila niti po desetih generalnih čiščenjih, smradu po lepilih in lakih pa še mesece ne. Zdaj se jim lahko samo smejim. Ničesar od njihovih črnih napovedi se ni uresničilo. Moje stanovanje je enostavno čudovito. Dnevna soba je center našega doma, kjer se vsi radi zadržujemo. Je udobna, prostorna in uporabna. Bi si lahko želela še več?

Otroška soba po meri

V blokih so otroške sobe tako majhne, da še za »špajzo« ne bi bile. Ker bi človek rad svojemu otroku omogočil vsaj kotiček, ki bo samo njegov, je opremljanje take otroške sobe pravi podvig. Skoraj ne gre brez projekta, bodisi da nam ga naredi ponudnik projektiranja ali pa kar mizar sam. Dosti mizarjev nudi tudi projektiranje. Praksa jim je dala toliko znanja, da se lahko kosajo z vso konkurenco. Včasih se smejim, ko mizarji, ki delajo pri večjih projektih pravijo, da najprej naredijo pohištvo, potem pa za projektanta izrišejo izvedbene načrte, namesto da bi oni risali po načrtih, ker načrti niso taki, kot bi morali biti.

Tako sem dobila na priporočilo prijateljice takega mizarja, ki je prišel, premeril, mi svetoval in izdelal pohištvo za to otroško sobo. Z možem sva prvotno sama nekaj kombinirala in tako izmerila steno in kupila do centimetra veliko otroško posteljo, ki potem ni šla ob to steno. Stena namreč »visi« za dobra 2 cm in se proti tlom prostor zmanjšuje ravno toliko, da se postelja ni nikdar mogla zmontirati na to mesto. Mizar je predlagal, da obstoječo posteljo krajša, dvigne nad omaro s predalnikom s 4 velikimi globokimi predali, spodaj v preostalem prostoru naredi garderobno omaro ali igralni kot in nekaj predalnikov, posebej postavi pisalno mizo in še nekaj predalov. Po stenah dodamo še police za igrače in knjige, in to je to. Vse dele je mizar moral prinesti in jih sestavljati na licu mesta, ker je šlo dobesedno za milimetre. S sobo smo bili vsi zadovoljni, še najbolj pa naš Nejc. Najprej ga je bilo malo strah spati na taki višini, a varnostna ograja ga je na koncu prepričala. S tem, ko smo posteljo dvignili na višino, smo pridobili prostor še za vse drugo. Hvaležna sem mizarju za odličen predlog. Sama sem sicer poznala program Mali princ, ki pa je bil občutno predrag, da bi si ga lahko privoščili, pa tudi po merah ni nikakor ustrezal Nejčevi sobi. Najbolj pomembno pa je, da so vsi materiali naravni in okolju ter človeku prijazni, brez škodljivih vplivov na otroke.

Funkcionalna kuhinja

S partnerjem sva se preselila v novo stanovanje, ki je bilo čudovito, a imelo je eno pomanjkljivost, ki niti ni tako majhna. Kuhinja je bila izredno majhna. V dvosobnem stanovanju ne moreš imeti jedilnice nikjer drugje, kot v kuhinji. Sobi sta namenjeni otroški sobi za hčerki, soba z balkonom pa za dnevno sobo, ki je tudi najina spalnica. Kmalu sva ugotovila, da kuhinji nisva sama kos. Pri majhnih prostorih se v resnici še bolj pokaže vrednost dobre zasnove, delo projektanta je zlata vredno, če vam reši po vašem mnenju nerešljive probleme. Obiskala sva jih kar nekaj, a le eden se je res zelo zagrel in se napovedal takoj za naslednji dan, da naju obišče in sam naredi izmere. Imel je prav, kajti pri majhnih prostorih je včasih en cm lahko usoden. Pogovorili smo se o željah in možnostih, predvsem sem imela besedo jaz, ker je moža zanimalo samo njegovo mesto pri mizi. Žal pa imam zelo slabe prostorske predstave. Projektant me je pomiril, češ da mi bo že naslednji dan prinesel 3D izrisano kuhinjo, da si bom vse lahko natančno ogledala. Še bolj bi ga veselilo, če bi se jaz oglasila pri njem, da bi lahko na licu mesta popravil načrte, v skladu z mojimi novimi zahtevami. Tako sva tudi storila. Razen nekaj popravkov, sem bila z izrisanim projektom zadovoljna. »Dober načrt je pol izvedbe projekta,« je dejal. Svetoval mi je tudi mizarja, ki bi mi pohištvo lahko izdelal, prav tako, kje bi lahko kupila belo tehniko. Ugotovila sva, da bo zadeva lažje izvedljiva, če nama lahko pohištvo izdela po meri mizar. Še danes sem mu hvaležna za nasvet. V kuhinjo smo uspešno stlačili tako jedilni kot in delovni pult, kot tudi gospodinjske aparate in celo šank. Še sama ne morem verjeti, kako se da prostor idealno izkoristiti, če delo prepustiš strokovnjaku. Zadovoljna sem s svojo kuhinjo, mož pa s svojim mestom v njej. Predvsem cenim, da so vse stvari pri roki, ko jih potrebujem. Na drugi strani šanka sem dobila prepotrebno delovno površino pulta. Na polico šanka sem postavila rože in krožnik sadja, da se otroci lažje spomnijo, da morajo jesti tudi vitamine. Kuhinja ne deluje prenatrpano, ampak funkcionalno.

Babičina kuhinja

Že od nekdaj sem oboževalka starin. Ne tistih čisto ta zaresnih, ki stanejo toliko, da glava boli, ampak takih, ki jih vidiš v francoskih revijah, ki jih prodajajo tudi pri nas. Nekakšen romantičen podeželski slog. Nikdar nisem pričakovala, da bom kdaj lahko imela tako kuhinjo. Neko popoldne me je poklical stric z vasi in mi oznanil: «Podrli bomo prababičino hišo, ki je že čisto dotrajana. Spomnil sem se te, ker vem, da imaš rada starinske stvari, v hiši pa je še polno pohištva. Če bi rada kaj od tega, pridi iskat, preden gre na deponijo.« Srce mi je zaigralo. Stisnilo me je sicer v prsih, da bo stara hiša, v kateri je živela prababica, izginila z obličja Zemlje, a radostilo me je dejstvo, da bom lahko ohranila spomin nanjo in na njeno pohištvo. Tako sem sitnarila možu, da sva se morala na licu mesta odpeljati na kmete. Moje prvotno navdušenje je upadlo, ko sem ugotovila, da je vse pohištvo potrebno obnove, če ga hočem uporabljati. Odločila sem se, da je babičina kuhinjo najlepša in z njo mislim dopolniti svojo obstoječo kuhinjo. Vedela sem, da kakšen kos pohištva z otroki, ki bodo uživali pri packanju, lahko v garaži prebarvamo, za kaj več pa nisem imela volje. Še posebej, ker mi je mož takoj pokvaril veselje, ko mi je na dolgo in široko začel razlagati, kako bom lahko pol leta s smirkovim papirjem drgnila obstoječo barvo s pohištva, preden ga bom lahko začela barvati. Nisem se kar tako vdala. »Jo bo obnovil pa mizar,« sem mu zabrusila. »On jo bo imel čas »šmirglati« pol leta, če mu boš plačal.« Tako sva zaključila pogovor. Mizar si je kuhinjo ogledal, povedal, kaj namerava narediti, da bo les zaščitil, obnovil in prebarval. Zadeva niti ni bila posebno zahtevna in draga. Še sploh, če pomislim, kaj sem dobila. Nič me bolj ne radosti, kot zavistni in občudujoči pogledi prijateljic, kadar pridejo na obisk. Gladijo les velike mize in hvalijo: «Kaj takega danes ne dobiš več za noben denar. Pa kako velika in masivna je, pa predal ima za pribor in ostale drobnarije, pa kredenca je pravi biser. Z vitrinami, predalčki in predali. Prava gosposka stvarca, da so kaj takega imeli tudi na kmetih? Še zdaj ti ne verjamem, da je to od tvoje prababice.« Zadovoljno se muzam. »Čisto tako kot iz francoskih revij, kot uvoženo iz Provance, kajne? Vse, kar sem potrebovala, je bil samo še dober mizar.«
»Mi boš zaupala njegovo številko?« me je vprašala ena izmed njih. »Hm, bom razmislila,« sem ji odgovorila. »V zameno ti zaupam, kdo je moj frizer,» mi je pomežiknila. »Že pišem,« sem ji rekla. Pa saj, kakor jaz vem, ona nima nobene babice na kmetih, sem se tolažila.

Sanjska kuhinja po meri

Z možem sva se čedalje več zadrževala na vikendu in ugotavljala, da »taborniška« kuhinja, ki sva jo premogla, ni več kos najinim potrebam. Priznam tudi, da sva začela uživati v skupnem kuhanju in zato se je najin kuhinjski kotiček izkazal za premajhnega. Ker je bil prostor majhen, omejen na eni strani z oknom, na drugi pa s steno, sva sklenila, da speljeva delovni pult v kot in ga nadaljujeva vzdolž krajše stene. Bolj sva merila in obračala kuhinjske elemente, bolj sva ugotavljala, da brez kuhinje po meri ne bova dobila želenega prostora.

Poklicala sva mizarja, ki nama je prisluhnil in še sam svetoval. Takoj sva ga vprašala, koliko bo to stalo, saj do sedaj nisva imela podobnih izkušenj. Namignila sva mu, da nimava na voljo veliko sredstev. Povedal nama je, da lahko predela tudi že obstoječe elemente tako, da jim zamenja »fronte« oziroma vratca. Zdelo se nama je, da nama skuša pošteno olajšati situacijo, v kateri sva bila. Da sva prisiljena dati narediti kuhinjo po meri, omejena pa sva z denarjem. Malo smo še barantali, potem pa sklenili posel. Mizar je kuhinjo premeril, odpeljal obstoječe elemente in začel z delom. Poklical naju je samo, da naj greva izbrat držala za predale in delovno ploščo. Mizar naju je vprašal, če v svojo ekipo vključi tudi vodovodarja in električarja, ali želiva za to poskrbeti sama. Zgrozila sva se, ker sva na to čisto pozabila. Po temeljitem premisleku sva ugotovila, da mizar sam pozna in sodeluje z različnimi mojstri, nama pa zaradi ene pipe vodovodar ne bo prišel po naročilu takoj, ampak ko bo imel čas, kar pa je lahko čez mesec, dva ali tri. Seveda sva mizarju sporočila, da predajava vse v njegove roke.

Kuhinja je presegla vsa pričakovanja. Stari prenovljeni elementi so se odlično dopolnili z novimi, tako da se med njimi sploh ni razlikovalo. Kuhinja je zasijala v vsem svojem blišču. Bila sva navdušena. Tudi cena zaradi dodatnih del električarja in vodovodarja ni bila pretirano višja od prvotne. Zdaj imam končno dovolj vtičnic za vse naprave, ki jih uporabljam pri kuhanju. Najprej sva hotela proslaviti novo kuhinjo skupaj z otroki, ki pa so ravno prav stari, da bi jih ne zanimal vikend na vasi ali pa to, da bosta oče in mama skupaj skuhala slavnostno kosilo. Zato sva načrt spremenila in na večerjo ponosno povabila družinske prijatelje. Tako spretno in uigrano sva se vrtela po kuhinji in vmes zabavala goste, da so nama rekli, da greva lahko takoj na televizijo delat konkurenco Valentini in Luki Vale-Novak. Ta je pa dobra.